Geografske značilnosti
Območje LAS Barje z zaledjem se nahaja južno in jugozahodno od Ljubljane. Vključuje območje šestih občin: Borovnica, Brezovica pri Ljubljani, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Log-Dragomer in Vrhnika, s čimer uresničujemo načelo območnega pristopa. Nahaja se v Zahodni kohezijski regiji ter spada v Ljubljansko urbano regijo, saj meji neposredno na Mestno občino Ljubljana. Predstavlja podeželsko zaledje Ljubljane, medtem ko Ljubljana predstavlja močno gospodarsko in potrošniško zaledje območja LAS. V celotni regiji je zaradi privlačnega, kakovostnega bivalnega okolja prisoten tudi močan proces suburbanizacije. Nadaljnji razvoj območja je odvisen od uspešnega vzpostavljanja sodelovanja z Ljubljano. Območje se nahaja v mednarodnem prometnem koridorju, ki povezuje Ljubljano s srednjo Evropo in Tržaškim ter Koprskim pristaniščem, kar odpira dodatne razvojne možnosti za območje LAS Barje z zaledjem in vzpostavitvi sodelovanja s sosednjimi LAS (LAS Sožitje med mestom in podeželjem in LAS c CILjem, LAS Mesto za vas in LAS Loškega pogorja).
Območje zajema jugozahodni del Ljubljanskega barja in okoliško hribovje
s planotami ter dolinami, kot so Krimsko hribovje, Rakitniška planota, Pokojiška
planota in Polhograjsko hribovje. Ljubljansko barje in izrazito hribovit del
območja LAS sta redko poseljena, saj večina naselij leži na obrobju Ljubljanskega barja
in na višje ležečih predelih hribovitega območja.
Na območju LAS prevladujejo podeželska naselja, medtem ko se ob večjih
vpadnicah nahajajo naslednja mestna naselja oz. območja: Borovnica, Brezovica pri
Ljubljani, Vrhnika in Verd.
Gospodarski položaj
Demografske in sociološke značilnosti
V primerjavi z letom 2014 se je število prebivalcev na območju LAS povečalo s 46.762 na 49.667 prebivalcev v letu 2022, kar predstavlja povečanje za 2.905 prebivalcev oz. za 6%. Povečanje prebivalstva je posledica migracij oz. selitvenega prirasta med občinami.
Proces priseljevanja je neposredno povezan z urbanizacijo in suburbanizacijo, na območjih z dobrimi prometnimi povezavami. Poleg demografskih sprememb proces prinaša tudi pomembne sociološke spremembe. Tradicionalen podeželski način življenja, ki je bil zaznamovan z intenzivno medsebojno povezanostjo in visoko stopnjo socialne kohezije, se izgublja oz. omejuje na ozek krog prebivalcev v bolj ali manj ohranjenih vaških jedrih. Vključuje predvsem kmete in deloma avtohtono nekmečko prebivalstvo. Priseljeno prebivalstvo pa prinaša s seboj svoje življenjske vzorce, kar se odraža v slabi integraciji novo priseljenih prebivalcev. Posledično se zmanjšuje tudi socialni kapital, ki je pomemben dejavnik celovitega lokalnega razvoja.